»Najrajši bi bila ostala kar na Dunaju, toliko lepega in novega sem tam videla.«

»Takšnih šol v Sloveniji takrat še nismo imeli. Pomislil sem na Dunaj, a v Zagrebu je bil Meštrović, tam sta učila Babić in Krizman, kaj več bi mladenič potreboval?«

»Ali je najboljši ponaredek, kar sem ga kdaj videl, ali pa mojstrovina.«

»kot pravi Boštjan Jurečič, ki si je ogledal Rossa dela na Dunaju - skušala na novo definirati skulpturo.«

»Človek si malokrat vzame čas, da bi zares ugledal rožo. Naslikala sem jo dovolj veliko, da bi lahko drugi videli, kar sama vidim.«

»Nato sem ju vendarle sprejela in si mislila 'prav, naj vstopita in bomo videli, kaj se bo zgodilo'.«

»Je pa jugoslovanska scena znotraj umetnosti na Dunaju res močna, veliko bolj kot v Sloveniji, najbrž zaradi denarja, ampak ne samo zato.«

»Pred mano je stalo. Tako blizu, da oko ni moglo izostriti pogleda. Šele ko se me je dotaknilo, sem uspela videti formo.«

»Včasih sem morda mislil, da je vse, kar počnem, čustveno, ampak sem pozneje dobil priznanje od arhitektov, ki so bolj razumski, da vidijo v mojem delu posebno urejenost in strogost.«